APDEJT.si

Azijske borze so v sredo zabeležile rast, sledile so dobičkom na Wall Streetu, saj so slabši od pričakovanih gospodarski podatki povečali pričakovanja, da bo Federal Reserve na naslednjem zasedanju znižala obrestne mere. Najširši indeks azijsko-pacifiških delnic zunaj Japonske MSCI je zrasel za 1 %, japonski indeks Nikkei pa za 1,8 %. Rast so zabeležile tudi borze v Južni Koreji in na Kitajskem.

Cena zlata je danes zjutraj poskočila na 4.155 dolarjev za trojsko unčo, kar je za več kot 100 dolarjev več kot v petek popoldne. Rast je spodbudilo naraščajoče pričakovanje znižanja obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed) decembra, kar je posledica previdnih izjav odločevalcev.

Svetovne delnice so v torek večinoma pridobile, potem ko so se ameriške delnice okrepile zaradi upanja, da bo Federal Reserve kmalu znižala obrestne mere. Azijske delnice so narasle, pri čemer so tehnološke delnice vodile rast zaradi znakov umirjanja geopolitičnih napetosti. Terminske pogodbe za S&P 500 in Dow Jones so se zvišale. Terminske pogodbe za Dow Jones so se znižale za 0,07 % in se v evropskih urah trgovale pod 46.500.

Svetovne borze delnic so že teden dni v padanju, bitcoin izgublja vrednost, celo zlato se zmanjšuje. Na finančnih trgih vlada nemir, kar lahko vpliva tudi na nas.

Kitajska je po izjavah japonske premierke o Tajvanu zaostrila odziv z napovedjo tridnevnih vojaških vaj z ostrostrelstvom v rumenem morju in povečanim pritiskom na Japonsko. Kljub kitajskim opozorilom je bilo na letališču Pudong v Šanghaju opaziti dolge vrste kitajskih potnikov, ki so se pripravljali na let v Osako. Kitajska je tudi aktivirala 26 vojaških letal za patruliranje v bližini Tajvana. Strokovnjaki pozivajo Tajvan k previdnosti in izogibanju vlogi problematičnega akterja v zaostrenih odnosih med Kitajsko in Japonsko.

Azijske borze so padle, pri čemer je padec ameriških delnic vplival na tajvanski in hongkonški trg. Tajvanski delniški trg je padel za 506 točk in končal pri 27.397 točkah, kar je 1,81-odstotni padec, medtem ko je delnica TSMC padla za 30 tajvanskih dolarjev. Hongkonški indeks Hang Seng je padel za 340 točk in se ustavil pri 26.732 točkah.

Azijske delnice so še naprej padale, pri čemer je na japonski trg vplivalo poslabšanje kitajsko-japonskih odnosov in zaskrbljenost glede precenjenosti tehnoloških delnic. Japonski indeks Nikkei 225 je padel za 3,2 %, kar je največji padec od začetka aprila. Hongkonški delniški trg je bil dodatno obremenjen z napovedjo China Hongqiao o znižanju dividend. Analitiki medtem napovedujejo morebitno 10-odstotno korekcijo ameriških delnic in napovedujejo "Trumpov rally" za tajvanski delniški trg, ki bi lahko dosegel 34.000 točk.

Ameriški dolar je oslabel zaradi ponovnega odprtja ameriške vlade in povečanega apetita po tveganju, kar je vplivalo na različne valutne pare, kot sta USD/CHF in USD/CAD. Indeks ameriškega dolarja (DXY) se je približal vrednosti 99,00. Medtem se je zlato okrepilo, kljub previdnosti Federal Reserve (Fed), in se usmerja proti rekordnim vrednostim. Britanski funt (GBP) je pridobil na vrednosti v primerjavi z ameriškim dolarjem zaradi pričakovanj znižanja obrestnih mer s strani Bank of England (BoE). Ob ponovnem odprtju ZDA bodo kmalu objavljeni pomembni makroekonomski podatki, kar otežuje oceno stanja Bitcoina.

Zunanji ministri držav skupine G7 so v skupni izjavi ponovno poudarili pomembnost miru v Tajvanski ožini in podprli smiselno udeležbo Tajvana v mednarodnih organizacijah. Tajvanski zunanji minister Lin Džja-long je dejal, da to že četrtič letos G7 potrjuje svojo zavezanost stabilnosti v regiji.

Avstralski delniški trg ASX200 je zabeležil najslabši dan v desetih tednih in se zaprl na skoraj štirimesečnem dnu. Razlog za padec je bil globalni umik naložb z višjim tveganjem, ki se je odrazil v vseh sektorjih.

Južnokorejski von je močno oslabel, s čimer se sooča celotno gospodarstvo države. Strokovnjaki kot ključni razlog za šibkost vona izpostavljajo neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem po dolarjih ter pozivajo k strukturnim reformam za oživitev povpraševanja po vonu. Zaradi pričakovanj glede znižanja obrestnih mer v ZDA, šibkega jena in prodaje delnic s strani tujih investitorjev je von dosegel najnižjo vrednost v zadnjih tednih, kar povečuje pritisk na uvoz surovin in energije.

Ameriški borzni trg je bil v sredo nestabilen, medtem ko je Wall Street pričakoval pomembne preizkuse. Azijske delnice so se umaknile v previdnem trgovanju zaradi pričakovanja poročila o dobičku podjetja Nvidia, ki velja za ključni pokazatelj v tehnološki industriji.

Wall Street je teden začel negativno, pri čemer so delnice in bitcoin padli zaradi širjenja previdnosti na trgih. Dow Jones je padel za 705 točk, kar predstavlja 1-odstotni padec.

Nihanja na Wall Streetu so se nadaljevala, pri čemer so ameriške delnice izbrisale jutranji dobiček in padle. Nvidijini zaslužki so spodbudili rast tehnoloških in kripto delnic, a so se dobički kasneje zmanjšali. Poročilo Nvidie je pokazalo 57 milijard dolarjev prihodkov, kar je vplivalo na rast indeksov delniškega trga. Dow Jones je porasel za 500 točk.

Oddelek za upravljanje premoženja pri Citi ostaja previdno optimističen glede dolgoročnih obetov tehnološkega sektorja, pri čemer poudarjajo, da je bikovski trg še vedno močan kljub padcu delnic velikih tehnoloških podjetij. Azijske borze so v ponedeljek večinoma rasle, saj so sveža upanja na znižanje obrestnih mer v ZDA pomirila živčnost po preteklem tednu, ki so ga zaznamovale skrbi glede tehnološkega balona. Investitorji se bojijo, da so bila vlaganja v sektor umetne inteligence pretirana.

Alibaba načrtuje prenovo svoje mobilne aplikacije za umetno inteligenco »Tongji«, ki jo bo preimenovala v »Čen Ven« in ji dodala funkcije, podobne ChatGPT. Prav tako razvija osebnega pomočnika z umetno inteligenco, imenovanega »Čen Ven App«, s čimer želi konkurirati OpenAI. Podjetje je vložilo 380 milijard juanov v infrastrukturo umetne inteligence, kar kaže na resnost Alibabinih namenov na tem področju.

Južnokorejski mali vlagatelji so novembra dosegli nov rekord pri neto nakupih tujih delnic, saj so v prvih 14 dneh meseca kupili za 3,63 milijarde dolarjev delnic, kar je več kot dvakrat več od 1,77 milijarde dolarjev v enakem obdobju prejšnji mesec. Največ so kupovali ameriške delnice, sledile pa so delnice evropskih držav, Hongkonga in Kitajske.